V počastitev stoletnice organiziranega gasilstva v Celju je Občinska gasilska zveza Celje 24. in 25. julija 1971 pripravila obsežen program prireditev. V soboto, 24. julija, so izvedli veliko vajo ob predpostavki, da je Gaberje in Hudinjo prizadel potres osme stopnje. V vaji so sodelovale tudi enote civilne zaščite in zdravstvene enote. Namen celotne operacije je bil, da vsi »reševalci« upoštevajo navodila vodstva, da pokažejo znanje pri reševanju ljudi in gašenju industrijskih obratov ter da ukrepajo tako, kot če bi Celje resnično prizadela naravna katastrofa. Posebno pozornost so gasilci namenili zvezam, tako da so vse gasilske enote opremili z UKV oddajnikom in sprejemnikom, s katerimi so poročale o težavah na terenu, na drugi strani pa jim je štab poveljeval in jim dajal navodila. Gasilska vaja je bila po mnenju organizatorjev uspešno izpeljana. Popoldne je bila v Narodnem domu slavnostna seja, kateri so prisostvovali kot pokroviteljica predsednica celjske občinske skupščine Olga Vrabič, predsednik GZ Slovenije Metod Rotar, predstavniki celjskih družbenopolitičnih organizacij, delegaciji GZ Jugoslavije in Hrvaške ter zastopniki občinskih gasilskih zvez in društev.

Gasilska parada, ki se je je udeležilo 3.000 gasilcev, je potekala v nedeljo, 25. julija. Na paradi so gasilci prikazali tako takratno kot tudi starodobno gasilsko opremo. Parada je krenila s Kersnikove ulice na Trg V. kongresa (današnja Prešernova ulica), kjer je bila pri sodišču postavljena slavnostna tribuna, na Titov trg (današnji Krekov trg) in preko mosta v mestni park, kjer se je končala s srečanjem gasilcev iz vse Slovenije in nekaj enotami s Hrvaške.

Ob 20-letnici poklicne gasilske enote v Celju je bila 25. aprila 1975 organizirana velika gasilska vaja, ki je potekala na Trgu V. kongresa (današnja Prešernova ulica). Na vaji so prikazali gašenje razvitega požara večjega obsega s tehnično opremo. Na vaji so sodelovali gasilci industrijskih gasilskih društev Železarne Štore, Cinkarne, Ema ter prostovoljni gasilci z Ljubečne, Teharij, Trnovelj, Gaberja, Vojnika in Škofje vasi.

V letu 1975 je bilo v zvezo vključenih 18 prostovoljnih, 5 industrijskih gasilskih društev in ena poklicna teritorialna enota, v katere je bilo včlanjenih 1.146 aktivnih članov (od teh 84 članic) in 315 pionirjev in mladincev. Ves čas delovanja zveze je Občinska gasilska zveza organizirala izobraževanja gasilcev na različnih nivojih.

Praznovanje je potekalo 24. oktobra 1981. V sklopu praznovanja je potekala v Krajevni skupnosti Center velika gasilsko-reševalna vaja, na kateri so s svojo najmodernejšo mehanizacijo sodelovali poklicni gasilci in vsa večja gasilska društva Občinske gasilske zveze Celje. Na križišču pri Volni in Tkanini je bila zračna blazina, na katero so mladinci skakali iz poslopja Varteksa. Po vaji so vso gasilsko mehanizacijo prestavili na Trg V. kongresa (danes Prešernovo ulico), kjer so se gasilci postavili za pregled ob dnevu gasilca občine Celje. Vod s prapori in moštvo je bilo postrojeno ob poslopju sodišča. Pregled je opravil član izvršnega sveta občine Celje Anton Jelenik. Ob 18. uri se je pričela svečana proslava v dvorani Narodnega doma na kateri je bil slavnostni govornik predsednik ObGZ Celje Janko Rebov.

Mesto Celje se zaradi lege na sotočju Savinje in Voglajne ter njunih pritokov vso svojo zgodovino bori s poplavami. Jesen leta 1990 so zaznamovale hude poplave, ki so prizadele tako Celje kot širšo okolico. Zaradi močnih padavin, ki so se stopnjevale od konca oktobra do 1. novembra 1990, je prišlo do obsežnih poplav na celotnem zahodnem in severnem območju Slovenije. Poplava je Celjane delno presenetila, saj so se počutili varnejši zaradi v preteklosti izvedenih protipoplavnih ukrepov.

Vzroki za preplavitev Celja vzhodno in severno od obrambnih nasipov ob Ložnici in Savinji so bili do takrat neobičajni. Visokovodni val je bil blizu 100-letnemu. Savinja je poplavila 700 ha urbaniziranih mestnih površin. Prekinjene so bile električne in telefonske povezave. Voda je bila sredi mesta visoka tudi do 1, 5 m. Poplavljeno je bilo večje število trgovin, obratovalnic, kletnih prostorov stanovanjskih hiš in blokov, celjska bolnišnica, podjetja, vrtci in šole, voda je zalila trezor SDK. Poškodovani so bili objekti cestne infrastrukture, mostovi na Savinji. Gasilci so skupaj z vojaki in civilno zaščito odigrali ključno vlogo pri reševanju med poplavo in saniranju posledic poplave. Poplave so ponovno prizadele Celje v letu 1998.

Ob osamosvojitvi Slovenije je v Občinski gasilski zvezi Celje delovalo 19 teritorialnih in 6 industrijskih gasilskih društev, v katera je bilo vključenih 2.374 gasilcev in gasilk, od tega 1.182 operativnih članov in članic ter 1.074 podpornih članov in članic.

Gasilstvo v Celju so v prvem obdobju nove države pestile finančne težave. Zapisi in poročila izpričujejo velike potrebe po osebni in skupni zaščitni opremi, sredstvih za alarmiranje in obveščanje, še posebej je bila pereča situacija v društvih Zagrad–Pečovnik in Svetina, ki sta nujno potrebovali finančno pomoč za ureditev gasilskih domov.

Pomanjkanje finančnih sredstev je zaznamovalo tudi praznovanje 120-letnice gasilstva v Celju, ki ga je Občinska gasilska zveza Celje skupaj z vsemi društvi organizirala med 12. in 25. oktobrom 1991. Praznovanje je bilo skromno zasnovano. Poudarek je bil na srečanju članic v organizaciji GD Škofja vas, kviza mladine v organizaciji GD Trnovlje v kulturnem domu Trnovlje in avtoreliju za operativne člane v organizaciji GD Škofja vas. Osrednja proslava je potekala v hali Golovec. Močno deževje je oviralo izvedbo gasilske taktične vaje na objekte Zavarovalnice Triglav na Mariborski cesti. Povsem pa je onemogočilo izvedbo parade.

Po gospodarski recesiji v prvem obdobju po osamosvojitvi in s krizo, ki je zajela gospodarske družbe v mestu, so druga za drugo prenehala z delovanjem industrijska gasilska društva. Prenehalo je delovati PIGD EMO Celje, enaka usoda je čakala PIGD Metka Celje. V tovarni Aero Celje in tovarni Volnenih odej Škofja vas sta društvi obstajali le še formalno. Občinsko gasilsko zvezo Celje že več let nista obveščali o svojem delovanju in tudi letnih konferenc nista imeli. Aktivni sta ostali le še IGD Cinkarna Celje in IGD Železarna Štore, kjer se je prostovoljno članstvo ločilo od poklicnih gasilcev in ustanovilo teritorialno prostovoljno gasilsko društvo Štore.

Obdobje sta zaznamovali udeležbi enot PGD Škofja vas in PGD Prožinska vas na gasilski olimpijadi leta 1992 v Berlinu.

Problemi, ki so nastali v vodstvu zveze, so v letu 1999 pripeljali do odločitve PGD občin Vojnik in Dobrna, da se od skupne zveze odcepijo in ustanovijo Gasilsko zvezo Vojnik-Dobrna.

Predlog o razdružitvi je bil obravnavan na predsedstvu GZ Celje, kjer je bila usklajena tudi delitvena bilanca. Posledica odcepitve je bila sprememba statuta zveze in izvedba delnih volitev. Delegati GZ Celje so na 43. občnem zboru GZ Celje, ki je potekal 8. maja 1999 v PGD Lokrovec-Dobrova, dovolili razdružitev PGD iz občin Vojnik in Dobrna z GZ Celje zaradi ustanovitve GZ Vojnik– Dobrna.

Leta 2011 je Gasilska zveza Celje organizirala svečano praznovanje ob 140-letnici gasilstva v Celju. Praznovanje je potekalo 23. in 24. septembra, prvi dan je v popoldanskem času potekala operativna vaja vseh PGD GZ Celje in PGE Celje. Vaja je potekala v poslovnih prostorih Elektra Turnšek, d.o.o. in GNV d.o.o., sledila je podelitev spominskih plaket društvom, gasilskim zvezam in članom organov. Drugi dan je v dopoldanskem času potekala predstavitev gasilskih aktivnosti in tehnike, popoldne pa je bil na Prešernovi ulici postroj gasilcev in gasilk s prevzemom treh novih vozil PGE Celje. Sledila je zaključna slovesnost v Narodnem domu.

Začetek leta 2014 gasilcem ni prizanesel z naravnimi ujmami, saj so obilne padavine v obliki dežja, snega in žleda povzročile eno največjih naravnih nesreč v zgodovini Slovenije. Celjski gasilci so pri sanaciji posledic naravne katastrofe pomagali tako na lokalnem kot na državnem nivoju.

Leto so poleg žledoloma zaznamovali še veliki požari v naravi in požari objektov. V mesecu aprilu so se gasilci spopadali z velikim gozdnim požarom na strmem in nedostopnem območju v Podgorju, v juniju je izbruhnil požar v RCERU, septembra na objektu podjetja Alpeks, v oktobru na arhitekturnem objektu Rakušev mlin, v istem mesecu pa je zagorelo še gospodarsko poslopje na požarnem rajonu PGD Teharje.

V letu 2015 je GZ Celje obeležila 60 let aktivnega delovanja. Obletnico je počastila z gasilsko vajo na objekt Narodnega doma v Celju in svečano prireditvijo v Narodnem domu.
Ob obletnicah v letu 2011 in 2015 je Gasilska zveza Celje izdala dve obsežni monografiji o zgodovini gasilstva v Celju.

S področja sodelovanja obmejnih gasilskih društev je potrebno omeniti, da so bili v začetku leta 2015 podpisani dogovori o medsebojnem sodelovanju gasilskih društev MO Celje ter občin Laško, Štore, Vojnik in Žalec. Dogovore so podpisali župani in predsedniki gasilskih zvez vseh omenjenih občin.

2021 je GZ Celje praznovala 150 let gasilstva s prireditvijo, priložnostno razstavo pri kipu Splavarja, predstavitvijo gasilstva v Citycentru, nastal pa je tudi kratek film, v katerem je predstavljeno vseh 14 PGD in PGE.

Gasilska zveza Celje je bila v letu 2021 tudi soorganizator Državnega gasilskega tekmovanja, ki je za mladino in člane potekalo na Atletskem stadionu Kladivar, za starejše gasilce pa na Stadionu Skalna klet.