Pomemben dejavnik za dobro, učinkovito in varno opravljanje gasilsko reševalne službe je optimalno organiziran in opremljen sistem. Takšen sistem omogoča, da lahko še v tako kriznih situacijah dobro opravlja svoje naloge. Namen gasilsko reševalnega psa v gasilskih vrstah Poklicne gasilske enote Celje je reševanje življenj ponesrečencev, ki so ob nesrečah pogrešani.
Pes s človekom sobiva in sodeluje že več kot deset tisoč let. Skozi zgodovino je človek psa uporabljal predvsem za lov in iskanje. Med vojnami so pričeli z usmerjenim šolanjem psov za iskanje ponesrečencev, kar se je izkazalo za najučinkovitejše sredstvo. Prve službene pse so pričeli uporabljati v vojski in policiji sledili pa so tudi v gasilskih vrstah najprej v Angliji, Ameriki, Švici, Avstriji kateri so si preizkušnje priredili glede na potrebe so razširili uporabnost psov napram volonterskim organizacijam.
Vse več študij dokazuje, da psi včasih učinkujejo bolje kot katero koli zdravilo, saj imajo resnično terapevtske sposobnosti. Druženje s psi lahko pozitivno vpliva na zdravje in počutje ljudi. Prav tako pa je stik z psom ugoden tudi za človekovo duševnost, saj lahko v težkih življenjskih situacijah pomaga vzpostaviti duševno ravnovesje, kar je potrebno predvsem po zahtevnih intervencijah in stresnih situacijah.
Gasilci posredujemo na intervencijah, kjer se srečujemo s ponesrečenimi ljudmi in nemalokrat se pripeti, da je ponesrečenec pogrešan. Pri težkih nesrečah je čas ključnega pomena za ponesrečenca in je za preiskovanje manjšega območja lahko že en pes zelo učinkovit, če je aktiviran dovolj hitro.
Gasilsko reševalni pes je nastanjen v pesjaku med delovnim časom vodnika službenega psa. Na zelenici PGE se vadi poslušnost in premagovanje ovir, katere se po uporabi pospravijo pod nadstrešek. V stolpu se vadi iskanje ponesrečencev (simulacija zasutih, vrvna tehnika, nakazovanje pogrešanih…).