Gasilsko reševalni pes

cory

Pomemben dejavnik za dobro, učinkovito in varno opravljanje gasilsko reševalne službe je optimalno organiziran in opremljen sistem. Takšen sistem omogoča, da lahko še v tako kriznih situacijah dobro opravlja svoje naloge. Namen gasilsko reševalnega psa v gasilskih vrstah Poklicne gasilske enote Celje je reševanje življenj ponesrečencev, ki so ob nesrečah pogrešani.

ZNAČILNOSTI OBMOČJA DELOVANJA PGE CELJE 

Območje delovanja PGE Celje je specifično, saj zavzema območje veliko z različnimi družbeno geografskimi značilnostmi. Območje je sestavljeno iz štirinajst občin v skupni velikosti 1054 km² in te so Celje, Braslovče, Dobje, Dobrna, Laško, Polzela, Prebold, Radeče, Tabor, Vojnik, Vransko, Šentjur, Štore, Žalec.

Glavne  značilnosti Mestne občine Celje

V tem delu bomo prikazali glavne naravne in družbene geografske značilnosti Mestne občine Celje (v nadaljevanju MOC). Spodnja slika prikazuje območje MOC.

Območje MOC

1-obmocje-moc

Vir: ˝Mestna občina Celje˝ [gis.iobcina], b. d.

Naravno-geografske značilnosti Celjske kotline

Na vzhodnem robu slovenskega alpskega sveta leži Celjska kotlina, ki velja za tretjo največjo kotlino v Sloveniji in ima skoraj središčno lego v Sloveniji. Celje je največje mestno naselje v kotlini, je nastalo na skrajnem vzhodnem obrobju ravnine, na pomembnem strateškem in prometnem vozlišču ter na velikem sotočju alpskih in predalpskih hudourniških rek, ki še danes pogosto poplavljajo (Savinja, Voglajna, Hudinja) (Slovenija – Pokrajine in ljudje, 1998, str. 166).

Prometni pomen Celja je povečala železnica Dunaj-Trst, v Celju se odcepi tudi železniška proga proti Velenju, ki s Celjem povezuje tudi kraje Spodnje Savinjske doline. Celje je pomembno cestno križišče, saj je izhodiščna točka za Ljubljano, Maribor, Zagreb, Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino, Šaleško dolino in Koroško (Janžovnik idr., 2003, str. 4).

2-avtobus

OBSTOJEČE STANJA VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI V MOC TER POKRIVANJE GEŠP

Pregled nevarnosti, naravnih ali drugih nesreč ter drugih dogodkov in pojavov, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

V spodnjih alinejah bomo prikazali seznam vseh nevarnosti, ki pretijo mestni občini Celje, ter območja pokrivanja GEŠP. Za pomoč pri naboru nesreč smo uporabili Seznam nevarnosti, naravnih ali drugih nesreč ter drugih dogodkov in pojavov, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ob nesrečah, ki bodo navedene bi v pomoč uporabili gasilsko reševane pse za iskanje pogrešanih ponesrečencev.

  1. potresi
  2. eksplozije (porušitve objektov)
  3. rudniške nesreče
  4. prometne nesreče
  5. masovne nesreče
  6. nesreče v železniškem prometu
  7. nesreče v zračnem prometu
  8. poplave
  9. plazovi
  10. podori
  11. megla
  12. neurja, veter
  13. iskanje pogrešanih oseb (ortoci, dementni, onemogli…)
  14. teroristični napadi 

Povzetek ocen ogroženosti na območju občine Celje

V tem delu dokumenta se bomo osredotočili na vse možne vire nevarnosti, ki ogrožajo MOC. Za pomoč pri zaznavanju virov nevarnosti smo uporabili že izdelane dokumente o ocenah ogroženosti za posamezno nevarnost.

Zemeljski plazovi

V MOC se zemeljski plazovi pojavljajo najpogosteje sočasno z nevarnostjo poplav oziroma obilnim  in dolgotrajnejšim deževjem, izjemoma tudi zaradi silovitih poletnih ploh in nalivov.

Celje ima srednjo stopnjo ogroženosti pred zemeljskimi plazovi, glede na število pojavov in obseg nesreče. Pri tem gre največkrat za zemeljske zdrse ali usade majhnega obsega, ob dolgotrajnejših padavinah pa se število novih plazov poveča; posamezni plazovi so tudi večji. Občinska komisija za ugotavljanje posledic naravnih in drugih nesreč ima evidentiranih v povprečju med 30 in 40 primeri pojavov plazov, zdrsov zemljin, usadov in udorov, od tega se MOC ukvarja z obsežnejšo sanacijo v povprečju z 10 – 15 primeri plazov, ki ogrožajo stanovanjske ali infrastrukturne objekte (Praprotnik, 2010a, str. 3 – 5) .

Območja s stalnim pojavljanjem plazov v MOC so severna hribovita pobočja MOC, v naseljih KS Šmartno v rožni dolini ter južna hribovita pobočja MOC, v naseljih Košnica, Polule, Zagrad, Anski vrh, Osenca, Pečovje ter mestni park v KS Pod gradom, naselje Zvodno v KS Aljažev hrib pa tudi gozdnato hriboviti predeli v MČ Savinja (nad Petričkom) (ibid.).

Spodnja slika prikazuje z svetlejšim odtenkom manj ogrožene in pa z močnejšo odtenkom bolj ogrožena  območja zaradi zemeljskega plazu v MOC.

Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov v MOC

3-atlas-okolja

Vir: ˝Atlas okolja˝ [ARSO], b. d.

Nevarnost za nastanek potresov

Spodnja slika prikazuje ogroženost Slovenije zaradi potresov. Iz karte je razvidno, da približno polovica območja MOC spada v 7. kategorijo in druga polovica pa v 8. kategorijo po Evropski makroseizmični lestvici (v nadaljevanju EMS (European Macroseismic Scale)). Spodnja tabela prikazuje posledice potresa od stopnje 5. do 9.

Karta intenzitete po EMS za povratno dobo 475 let

4-karta-intezitete

Vir: ˝Atlas okolja˝ [ARSO], b. d. 

Prikaz posledic od 5. do 9. stopnje potresa

5-resevenje

 Moč Naziv potresa Odziv ljudi Učinki na predmete Učinki v naravi Učinki na zgradbah
 V. močan prebujanje viseči predmeti znatno zanihajo, odprta vrata in okna loputajo manjši zdrsi lasaste razpoke v ometu slabo grajenih hiš
 VI. neznatne poškodbe prestrašenost manjši stabilni predmeti lahko padejo na tla, pohištvo se lahko premakne valovanje gladine mirujoče vode, manjše razpoke v tleh, proženje pobočnih gruščev manjše razpoke ali odpadanje ometa na nekaterih slabo grajenih hišah, na mnogih lasaste razpoke
 VII. poškodbe strah številni predmeti padejo na tla, pohištvo se premakne pojav novih izvirov ali presahnitev starih, proženje plazov in podorov delno porušene nekatere slabše hiše, manjše poškodbe na trdnejših zgradbah
 VIII. hude poškodbe panika pohištvo se lahko prevrne, težji predmeti lahko padejo na tla, ponekod se premaknejo spomeniki večje razpoke v tleh, utekočinjenje tal porušijo se nekatere slabo grajene hiše, mnoge pa so močno poškodovane, močno poškodovane in delno porušene so tudi mnoge srednje dobro grajene in nekatere dobro grajene stavbe
 IX. rušenja splošna panika mnogi spomeniki in samostojni stebri padejo ali se zasukajo večji plazovi in podori mnoge slabo in nekatere srednje dobro grajene hiše se porušijo, delno so porušene tudi dobro grajene stavbe

Vir: Praprotnik, D., (2009, str.4)

V primeru potresa do VIII. stopnje po EMS v MOC bo precej prizadeto in moteno bivanje prebivalcev in delovni proces v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah predvsem v mestnem delu in v starejših objektih, kjer lahko pričakujemo večje poškodbe objektov in človeške žrtve (Praprotnik, 2009, str. 8).

Zaradi potresa VII. ali VIII. stopnje bi predvsem v središču Celja prišlo do naslednjih motenj in nevarnosti (ibid.):

  • zaradi strnjenosti naselja mestnega jedra bo dostop do posameznih objektov za reševalna vozila bistveno otežen, vsakdanji prometni režim pa onemogočen;
  • motnje v telekomunikacijskih povezavah zaradi preobremenitev ali drugih vzrokov izpada;
  • motenj v oskrbi z električno energijo, ogrevanjem in pitno vodo;
  • motenj v oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami;
  • motnje pri poslovanju državnih organov in inštitucij javnega pomena;
  • motnje v cestno prometnem režimu.

Potres VII. stopnje, niti VIII. stopnje predvidoma ne bo povzročil nevarnih sprememb na pregradi Loče – Šmartinsko jezero ter na pregradah Bukovžlak – Cinkarniški deponiji sadre, ki bi pomenile nevarnost za porušitev pregrad.

Obvladovanje potresne nevarnosti v Celju obsega (ibid.):

  • obvladovanje vprašanja večjega števila mrtvih in poškodovanih ljudi;
  • obvladovanje vprašanja odvoza večjih količin ruševin;
  • nastanitev občanov, ki bi ostali brez doma bi se začasno izvajala v nepoškodovanih zidanih objektih v občini (zasebni apartmaji, počitniške hišice) in z utesnitvijo pri sorodnikih, znancih in sosedih (čim bližje poškodovanega doma) ter v drugih občinah;
  • zagotovitev oskrbe z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami prizadetih občanov, večjega obsega;
  • organiziranje varovanja premoženja na prizadetem območju (mestnem središču);
  • odpravo okvar, popravilo ali zamenjavo poškodovanih ali uničenih infrastrukturnih naprav in napeljav za oskrbo z elektriko, ogrevanjem, pitno vodo ter na kanalizaciji v mestnem središču.

Nesreča v železniškem prometu

Skozi Celje vodi glavna železniška proga Zidani most – Šentilj, ki je obenem mednarodni železniški koridor in regionalna proga Celje – Velenje. Dolžina glavne proge skozi MOC je približno 8 km, regionalne pa ok. 4 km. Glavna proga je dvotirna, regionalna pa enotirna. Prva je elektrificirana, po regionalni pa lahko vozijo le vlaki na dizelski pogon. V MOC obstajajo tri železniška postajališča (Slika 6) in sicer glavna železniška postaja – center, blagovno pretovorni terminal – Čret in potniško postajališče – Lava (Praprotnik, 2010b, str. 3 – 5) .

Železniški terminali v MOC

6-zelezniski-terminal

Vir: Praprotnik, D., (2010b, str. 3)

Do železniške nesreče lahko pride zaradi trčenja vlakov, naleta vlakov, iztirjenja vlakov, požara na vlaku ali v okolici proge, eksplozije na vlaku in poškodbe na progi (kamenje, plaz, poplave…). V vseh primerih lahko pride do poškodb lokomotive ter enega ali več vagonov in do prevrnitve posameznih voz. Število mrtvih, pogrešanih in ranjenih je ob trčenju potniških oziroma potniškega in tovornega vlaka večje (ibid.). Dodatne težave pri izvajanju zaščite in reševanja se pojavijo, ko pride do železniške nesreče na težko dostopnem terenu (odsek 20: Zidani Most – Celje) ali pri iztirjenju vlaka v vodo in je potrebno premagovati tudi orografske ovire.

Pregled večjih železniških nesreč

Zadnja večja nesreča se je v zahodno štajerski regiji zgodila, leta 1999, na potnem prehodu med postajama Žalec in Polzela, ko je potniški vlak naletel na avtobus in so umrli 4 potniki, ostalih 33 pa je bilo lažje ali težje poškodovanih (URSZR Celje, 2005, str. 4 -5).

V l. 2001 se je na glavni postaji v Celju zgodilo razlitje naftnih derivatov, vendar so redne službe, s pomočjo PGE Celje obvladovale dogodek.

Železniška nesreča z veliko materialno škodo in daljša prekinitev železniškega prometa med Zidanim Mostom in Celjem se je zgodila, avgusta 2005. Prišlo je do iztirjenja tovornega vlaka na postaji Laško. V nesreči ni bilo poškodovanih in ni bilo ogroženosti z nevarnimi snovmi (nenadzorovano uhajanje nevarnih snovi v okolje) (ibid.).

7-vaja

Uporaba gasilsko reševalnega psa

Pes s človekom sobiva in sodeluje že več kot deset tisoč let. Skozi zgodovino je človek psa uporabljal predvsem za lov in iskanje. Med vojnami so pričeli z usmerjenim šolanjem psov za iskanje ponesrečencev, kar se je izkazalo za najučinkovitejše sredstvo. Prve službene pse so pričeli uporabljati v vojski in policiji sledili pa so tudi v gasilskih vrstah najprej v Angliji, Ameriki, Švici, Avstriji kateri so si preizkušnje priredili glede na potrebe so razširili uporabnost psov napram volonterskim organizacijam.

Vse več študij dokazuje, da psi včasih učinkujejo bolje kot katero koli zdravilo, saj imajo resnično terapevtske sposobnosti. Druženje s psi lahko pozitivno vpliva na zdravje in počutje ljudi.  Prav tako pa je stik z psom ugoden tudi za človekovo duševnost, saj lahko v težkih življenjskih situacijah pomaga vzpostaviti duševno ravnovesje, kar je potrebno predvsem po zahtevnih intervencijah in stresnih situacijah.

Gasilci posredujemo na intervencijah, kjer se srečujemo s ponesrečenimi ljudmi in nemalokrat se pripeti, da je ponesrečenec pogrešan. Pri težkih nesrečah je čas ključnega pomena za ponesrečenca in je za preiskovanje manjšega območja lahko že en pes zelo učinkovit, če je aktiviran dovolj hitro.

Nekaj primerov, kjer bi se z gasilsko reševalnim psom lahko uspešno iskalo ponesrečence

  • prevračanje avtomobilov po klančinah (večkrat prihaja do vprašanj ali je bilo v avtomobilu več oseb, kadar nam oseba, ki jo rešujemo ne more odgovarjati),
  • masovne nesreče, kjer je udeleženih več vozil in ljudi (po tehničnih posegih, izvlekih in oskrbi ponesrečencev se ob koncu intervencij vizualno pregleda ostanke pločevine, kar pa je lahko pomanjkljivo saj je nemogoče s prostim očesom videti skozi ostanke avtomobilov, tovornih vozil, avtobusov… pes pa ima petdesetisočkrat bol izrazit voh od človeka in se zaredi svoje okretnosti lahko hitro giblje med ostanki pločevine, kar pomeni da bi bil pes gasilcem v veliko pomoč pri iskanju ponesrečencev ob masovni nesreči.
  • ob porušitvah objektov bodisi zaradi eksplozije plinskih jeklenk, ubojnih sredstev, terorizma, potresov, zdrsa tovornega vozila s cestišča v objekt…, kjer pride do porušitve in ujetih ljudi pod ruševinami.
  • ob železniških nesrečah zaradi trka dveh vlakov ali iztirjenja, kjer prihaja do večjega števila ponesrečencev in obstaja velika možnost pogrešanih stisnjenih med ostanki vagonov ali pa padca iz vlaka ob samem trku.
  • plazovi (zemeljski) kateri lahko prekrijejo celotne hiše ali pa odsek cestišča na katerem so avtomobili (v teh primerih bi bil gasilsko reševalni pes najučinkovitejše in najhitrejše sredstvo za lociranje ponesrečencev, kar pomeni da bi se skrajšal čas iskanja zasutega in bi se s tem povečala možnost preživelih v zračnih žepih.)
  • nesreče v rudnikih (psi zaradi svoje izredne spretnosti lahko premagujejo najrazličnejše terene tudi v popolni temi, kjer se zanašajo na svoj izreden voh s katerim locirajo ponesrečene tudi do 10 metrov globoko zakopane)
  • iskanje pogrešanih otrok , duševno prizadetih, starejših dementih oseb, ki odtavajo od doma in so izpostavljeni nevarnostim takoj, ko niso pod nadzorom skrbnikov.

Za vse našteto že imamo usposobljenega vodika in labradorko Cory katera ima opravljene vse najvišje preizkušnje tako nacionalne, kot mednarodne.

Gasilsko reševalni pes sodeluje tudi na predstavitvah gasilsko reševalne službe, ki jo izvajamo v poklicni gasilski enoti Celje. Ljudje sprejemajo pse, ki so v pomoč človeku zelo pozitivno in s tem pritegnemo širšo javnost za zanimanje in osveščanje o PGE, kjer rešujemo življenja.

8-vaja

Nastanitev, oskrba in vadba.

Gasilsko reševalni pes je nastanjen v pesjaku med delovnim časom vodnika službenega psa. Na zelenici PGE se vadi poslušnost in premagovanje ovir, katere se po uporabi pospravijo pod nadstrešek. V stolpu se vadi iskanje ponesrečencev (simulacija zasutih, vrvna tehnika, nakazovanje pogrešanih…).

Odrasel pes se prehranjuje dvakrat dnevno (briketirana hrana), odvaja trikrat dnevno. Za psa (ter red in čistočo) poskrbi vodnik službenega psa oz. skrbnik, ki je določen na vsaki izmeni. Čas, ki se nameni usposabljanju za iskanje ponesrečencev in oskrbi psa poteka v popoldanskem času, s čimer se ne moti normalnega delavnika gasilcev. V dopoldanskem času se le enkrat psa nahrani in spusti na odvajanje, kar traja 15 min.

Na vseh izmenah so se posamezni gasilci, ki že imajo izkušnje s psi strinjali, da bi skrbeli za pse in se izpopolnjevali na področju iskanja in reševanja ponesrečenih.

  1. Izmena Janko Puncer
  2. Izmena Tomaž Dražumerič
  3. Izmena Marko Fedran
  4. Izmena Uroš Strašek

Osnovna oprema

Za gasilsko reševalnega psa je bilo potrebno izdelati pesjak ter nabaviti osnovno opremo (posodo za hrano in vodo, ležišče, kočo) transportno kletko za v intervencijsko vozilo (V-1, V-18, V-9, V-21) za prevoz psa, oprtnico-uniformo za psa in transportno vrečo za uporabo vrvne tehnike.

VIZIJA

V primeru pozitivnih učinkov gasilsko reševalnega psa bi se s časom lahko večalo število psov in gasilcev, ki bi se izobraževali na področju iskanja ponesrečencev. V primeru zanimanja gasilskih enot po gasilskih psih bi lahko na PGE Celje izvajali šolanje gasilsko reševalnih psov katere bi enote po zaključenem šolanju odkupile od PGE Celje. Pse bi lahko šolali za iskanje utopljencev za kar še ni v Sloveniji nobenega izšolanega psa v tujini pa že izvajajo tovrstna iskanja, ki so v pomoč potapljačem. Pse bi lahko uporabljali tu za odkrivanje vzrokov požarov za kar bi se bilo potrebno izučiti v tujini. Ker pes vpliva na človeka blagodejno in terapevtsko bi bilo zelo zaželeno, da bi sodeloval tudi na večjih intervencijah, kjer bi prizadeti ljudje lahko najhujše trenutke lažje preživeli v pasji družbi.